μονόω, ion. μουνόω (μόνος) 1. act. osamim, puščam samega τινά; γενεήν nadaljujem rod po enem samem sinu (tako, da je vedno samo eden sin). 2. pass. sem zapuščen, oropan, osamljen, samevam, μουνωθέντες τῶν συμμάχων brez bojnih zaveznikov; pos. ἐμουνοῦντο (Her. 8, 123) stali so osamljeni t. j. vsak je imel samo en glas.
Dostopnost
Dostopnost