οἴω, ὀῑ́ω navadno med. οἴομαι, ep. ὀῑ́ομαι in οἶμαι [Et. iz ὀϝις-jο-μαι (= po ptičjem letanju soditi), lat. omen (strlat. osmen iz owis-men). – Obl. 2 sg. οἴει, impf. ᾠόμην, fut. οἰήσομαι, aor. ᾠήθην, οἰηθῶ, ep. ὀίσατο in ὠίσθην]. 1. slutim, domnevam, sumim, sumničim, pričakujem, bojim se, nadejam se, upam τί, inf., acc. c. inf, μή s cj.; θυμὸς ὀίσατό μοι srce je zaslutilo, ὀίσατο κατὰ θυμόν zaslutil, začutil je, zazdelo se mu je; ὀίεταί μοι ἀνὰ θυμόν slutim, dozdeva se mi v srcu. 2. mislim, menim, verujem z inf. ali acc. c. inf a) nameravam, hočem, imam namen z inf., οἴομαι δεῖν smatram za potrebno; b) v sredi stavka: mislim, menim (lat. opinor), ὡς ἐγὦμαι kakor mislim, ako se prav spominjam; c) v odgovorih: razume se, seveda, kajpada.
Dostopnost
Dostopnost