ὁμοῦ adv. (ὁμός) 1. a) skupaj, skupno, na istem mestu, obenem, v družbi s kom τινί; b) časovno: istočasno, obenem, ὁμοῦ πόλεμός τε καὶ λοιμός obenem, ravno tako kakor. 2. blizu, γίγνομαι shajam (bližam) se τινί, τινός; φέρομαι spopadem se, εἰμί spoprimem, udarim se s kom ἀλλήλων.