ὄπι-σθε(ν), ep. tudi ὄπι-θε(ν) [Et. lat. ob, op (iz opi), n. pr. op-erio, sor. ἐπί] I. adv. 1. kraj.: zadaj za, vzad, od zad(aj), za hrbtom, οἱ ὄπιθεν λόγοι sledeče (naslednje) knjige, καταλείπω ostavljam, zapuščam, μένω zaostajam, ποιοῦμαι ποταμόν ὄπισθεν postavim čete tako, da imajo reko za hrbtom = krijem (četam) hrbet z reko; pren. ἔθνη ὄπισθεν ποιοῦμαι podvržem si; τοὺς ὄπισθεν εἰς τὸ πρόσθεν ἄγω dam zadaj stoječim (= premaganim) prvo mesto; ὄπισθεν γίγνομαι pridem za hrbet, οἱ ὄπισθεν kar je zadaj, zadnji deli, ἐκ τοῦ ὄπισθεν od zadaj, za hrbtom. 2. čas. pozneje, potem, vbodoče. II. praep. z gen.: za τῆς θύρης, δίφρου ὄπισθεν; pren. οὕτω χρὴ διὰ στέρνων ἔχειν γνώμης πατρώας πάντ' ὄπισθεν ἑστάναι treba je misliti v srcu, da je vse za očetovo voljo = da je treba očetovo voljo bolj spoštovati nego vse drugo.