ὁρμάω, ion. ὁρμέω (ὁρμή) [fut. ὁρμήσω itd., pass. pf. 3 pl. ion. ὁρμέαται; med. fut. ὁρμήσομαι, aor. ὡρμήθην] I. act. 1. trans. storim, da se kaj premika; a) premikam, poganjam, naganjam, podim, tiram, priganjam τινὰ ἐπί τινα, ἐς πτόλεμον; pass. prignan, primoran sem πρὸς θεῶν, ὑπ' ἔρωτος; ὁρμηθεὶς θεοῦ navdušen (navdahnjen) od boga; b) povzročim, vnamem πόλεμον, ὁδόν nastopam pot, στρατείαν začenjam, povzročim τὰς διόδους πτεροφυεῖν; pass. ὡρμάθη πλαγά udarec ga je zadel; c) pren. preudarjam, premišljam, nameravam. 2. intr. premikam se; a) odrinem, odhitim, odpotujem, odjadram, napotim se; b) planem, hitim, drevim ἐς πατρὸς δόμους, navalim na, zaganjam se, zakadim se μετά τινος, ἐπί τινα, εἰς φυγήν spustim se v beg; c) nameravam, pripravljam se k čemu, hočem, prizadevam si, začenjam, delam na kaj, hrepenim, težim po čem εἰς, ἐπί, πρός τι, τινά in z inf. II. med. (z aor. pass.) 1. a) hitro, (urno) odrinem, odhitim, prodiram, ὁρμηθεὶς πλέω vzdignem se ter plovem, ποιέειν začnem delati; pritiskam, hitim, ἀπό τινος odpotujem, odhajam, ἀπ' ἐλασσόνων ὁρμώμενος z manjšimi sredstvi opremljen; στρατεύεσθαι hitim na, pripravljam se na vojno, ἐς ὁδόν pripravljam se na pot, podvizam se; b) napadam, navalim na koga; c) ἔκ τινος začenjam, izhajam iz izhodišča, pričnem (kje se vojskovati) n. pr. ἐκ Χερρονήσου; d) sledim, izviram, izhajam iz česa τῶν ἐξ ἐκείνης ὡρμημένων; e) ἐκ παίδων εἰς ἥβην prestopam iz deške v moško dobo; λόγος (φάτις) ὥρμηται govorica se je hitro razširila. 2. pripravljam se na kaj, nameravam kaj, želim, hočem z inf.; ὥρμημαί σε διδάξων, hočem ti pokazati, naučil te bom.