ὀστέον, τό, skrč. ὀστοῦν [Et. iz ὀστεjον, idevr. osth-, lat. os, ossis. – Gen. dat. pl. ep. ὀστεόφιν] kost; pl. kosti.



Vir: Grško-slovenski slovar - Anton Dokler

Komentiraj slovarski sestavek