παλαιός 3 (πάλαι) [comp. παλαιότερος in παλαίτερος, sup. παλαίτατος] 1. a) star, mnogoleten, starodaven, ostarel, zastarel; b) zdavni, nekdanji, prejšnji; πράξεις dela iz mladih let. 2. zelo star, prileten, οἱ παλαιοί stari, predniki. – adv. τὸ παλαιόν, ἐκ παλαιοῦ zdavnaj, nekdaj, zdavnaj poprej, ἐκ παλαιτέρου iz prejšnjih dni, od starih časov sèm.