πείθω [Et. lat. fīdus, foedus; fido (iz bheidhō). – Obl. fut. πείσω, aor. ἔπεισα, pf. πέπεικα, pass. pf. πέπεισμαι, aor. ἐπείσθην; med. fut. πείσομαι, pf. 2 act. πέποιθα; ep. impf. πεῖθον, fut. inf. πεισέμεν, aor. 2 πέπιθον, cj. 3 sg. πεπίθῃσι, k temu fut. πεπιθήσω, pf. 2 cj. 1 pl. πεποίθομεν, plpf. πεποίθεα, 1 pl. ἐπέπιθμεν, aor. 2 med. πεπιθόμην, πιθόμην]. I. act. 1. trans. a) prepričam, pregovorim, preverim, uverim, τινά τι koga o čem; τὸ πεῖθον razlog, πείθω ἐμαυτόν prepričan sem, verujem, ταῦτα ἔπειθε to mnenje je zmagalo; b) pregovorim (koga k čemu) τινά τι, pridobim, pripravim koga k čemu, napotim koga, skušam pregovoriti, svetujem z inf., ὡς; πείθων, πείσας s prigovarjanjem, z dobrimi ali prijaznimi besedami (razlogi), τὰ πείθοντα ἐσθίω jem, kar vzbuja tek, φυλάττομαι τὰ πείθοντα varujem se pred izkušnjavo; c) premamim, (pre) varam, zapeljem γυναῖκα, podkupim χρήμασι, δώροις, najmem μισθῷ; d) izprosim, pregovorim s prošnjami, potolažim, pomirim, podpihujem NT; e) vzbudim, razburim θυέλλας. 2. intr. pf. πέποιθα a) sem prepričan, sem uverjen; b) verujem, zaupam, zanašam se, računam na kaj, nadejam se, opiram se na kaj τινί, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινα NT, acc. c. inf. II. pass. in med. 1. dam se pregovoriti (prepričati, pripraviti, preprositi), ὑπό τινος od koga, τί, εἴς τι k čemu, acc. c. inf., ὡς, ὥστε, ὅπως itd. 2. slušam, sem pokoren, pokorim se, γήραι vdam se = potrpežljivo prenašam, δαιτί vdam se želji po obedu, νυκτί sledim vabilu noči, uležem se k počitku, πείθεσθέ μοι ῥαβδοῦχον ἑλέσθαι ubogajte in izvolite. 3. verujem, zaupam τινί, ταῦτ' ἐγώ σοι οὐ πείθομαι tega ti ne verujem; pf. πέπεισμαι prepričan sem, uverjen sem.