περιπετής 2 (περι-πίπτω) 1. kdor pade okoli česa, objemajoč, περιπετέα ἐποιήσαντο σφίσι αὐτοῖσι, τὰ πρήγματα storili so, da se jim je obrnil položaj na zlo (o nagli izpremembi sreče), περιπετὴς γίγνομαί τινι zadenem na koga, padem komu v roke. 2. ἔγχος meč, na katerega se je kdo nabodel (v telo zaboden meč).
Dostopnost
Dostopnost