προστάτης, ου, ὁ, fem. προστάτις, ιδος (προ-ίσταμαι) 1. vojak, ki stoji spredaj, prednjik; pl. prva vrsta. 2. poet. kdor stoji pred oltarjem, pribežnik, varovanec τοῦ θεοῦ. 3. zaščitnik, branitelj, rešitelj, NT προστάτις pomočnica. 4. predstojnik, glavar, vodnik, nadzornik; pos. a) τῶν Ἑλλήνων država, ki je imela vrhovno vodstvo (hegemonijo); b) τοῦ δήμου zastopnik naroda (narodovih pravic); c) pravni zastopnik, patron, varuh, οὐ Κρέοντος προστάτου γεγράψομαι ne potrebujem Kreontovega varuštva.
Dostopnost
Dostopnost