πρῶτος 3 [Et. sor. πρό, nem. vor (stvn. fora). – sup. πρώτιστος] 1. adi. a) prvi, sprednji, skrajnji; b) najzgodnji; c) najodličnejši, najuglednejši, najvišji; pogosto se prevaja z adverbi: spredaj, najprej, πρῶτον ἰών spredaj idoč, ἐν πρώτῳ ῥυμῷ spredaj na ojesu, ἤγγειλα πρῶτος javil sem najprej. 2. subst. οἱ πρῶτοι prvi, najodličnejši; pogosto = πρόμαχοι sprednji borilci, prvoborci, sprednjiki, predstraža; a) τὸ πρῶτον τινος začetek, πρῶτον νομίζεται velja kot prvi (največji) zakon, ἐπὶ τοῦ πρώτου (ἱερείου) pri prvi žrtvi, prvipot, prvikrat; b) τὰ πρῶτα največja dela, prva nagrada, τὰ πρῶτα φέρομαι dobim prvo nagrado, igram prvo ulogo, zavzemam prvo mesto, (ἐὼν) τὰ πρῶτα glavna oseba. 3. adv. a) ἐν πρώτοις največ, posebno, zlasti, ἐς τὰ πρῶτα do najvišje stopnje (mere), posebno; b) τὴν πρώτην prvič, prvikrat, zasedaj; c) πρώτως najprej; d) τὰ πρῶτα, τὸ πρῶτον prvič, prvikrat, izprva, najprej, v začetku, predvsem, ἐπεὶ δὴ πρῶτον odkar je (enkrat), potem ko je (enkrat).