σύν, ξύν I. adv. hkrati, vkup. II. praep. z dat. 1. s, skupno s, s kom vred; pri osebah izraža: a) spremstvo: σὺν τοῖς φίλοις s prijatelji, εἰμὶ σύν τινι stojim na strani koga, οἱ σὺν αὐτοῖς njih zavezniki (ali njim podvrženi narodi), οἱ σύν τινι spremljevalci; b) pomoč: σὺν θεῷ, σὺν θεοῖς z božjo pomočjo, ako bog da, če bog hoče. 2. pri stvareh izraža: a) čas: hkrati s; b) način in sredstvo: s, z, med, σὺν γήρᾳ v starosti, σὺν κραυγῇ s krikom, σὺν μεγάλῳ z veliko izgubo, drago, σὺν τοῖς φιλτάτοις αἱροῦμεν z najljubšim, s tem, da žrtvujemo najljubše, σὺν τῷ δικαίῳ pravično, σὺν τάχει hitro, σὺν τῇ ἀξίᾳ kakor se spodobi, σὺν τῷ σῷ ἀγαθῷ na (v) tvojo korist, σὺν δόξῃ slavno.