ὑγιηρός 3 ὑγιής 2 [Et. iz su + gwi-jḗs, sor. z βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. acc. ὑγιᾶ in ὑγιῆ, ion. ὑγιέα; sup. k ὑγιηρός: ὑγιηρότατος in ὑγιηρέστατος 3] 1. zdrav, čil, krepak, močen. 2. a) dobro ohranjen, nepoškodovan, nepokvarjen, cel; b) razumen, pameten μῦθος; c) pošten, resničen, dober, koristen.