χέω [Et. kor. g'heu, liti; lat. fundo, fūdi (iz g'heu-d-), nem. gießen (got. giutan, stvn. giozan). – Obl. fut. χέω, aor. ἔχεα, pf. κέχυκα, pass. pf. κέχυμαι, aor. ἐχύθην, fut. χυθήσομαι, adi. verb. χυτός, med. fut. χέομαι, aor. ἐχεάμην; ep. impf. χέον, fut. χεύω, aor. ἔχευα, χεῦα, cj. 1 pl. χεύομεν, imp. χεῦον, inf. χεῦαι, pt. χεύας, plpf. pass. 3 sg. κέχυτο, aor. med. (ἐ) χευάμην, cj. 3 sg. χεύεται, kor. aor. (ἐ) χύμην, 3 sg. χύτο, pt. χύμενος, ion. pf. 3 pl. κεχύαται]. I. trans. 1. act. a) o tekočinah: lijem, iz-, po-, razlivam ὕδωρ, οἶνον; o Zevsu: ὕδωρ pustim, da dežuje, pošljem dež; χιόνα pustim, da sneži; χέει sneg pada, sneži; δάκρυα prelivam solze; b) o suhih stvareh: α.) sipljem, sujem, po-, nasipljem, stresam (na tla) φύλλα, ἄλφιτα, δούρατα mečem, τύμβον, σῆμα nasujem (napravim) gomilo, postavim spomenik; β.) pustim, da pade ἡνία, καλάμην pokosim; γ.) pustim, da se razlega, pojem μέλος, φωνήν, λειρά nežno pojem; δ.) pustim, da visi, pobešam δένδρεα καρπόν; ε.) razprostiram, razgrnem, razširim ἀνέμους, ἀχλὺν κατ' ὀφθαλμῶν, ὕπνον. 2. med. izlivam svoje (od sebe), (iz)sipljem sebi κόνιν, τινί komu, κατά τινα na koga, εἴς τι kam, πρός τινα proti komu obrnjen, χοάς izlivam pitne daritve komu na čast, βέλεα streljam, πήχεε ἀμφί τινα ovijem roke okoli koga, objamem. II. intr. (med. pass.) 1. iz-, razlivam se, tečem, razprostiram se črez kaj, širim se, razpršim se, χυθέντος πάγου kadar je led zemljo pokrival, φρίξ ἐπὶ πόντον ἐχεύατο se je razlilo črez morje, ἀὴρ πάλιν χύτο megla se je razpršila (je izginila), ἀχλὺς κατ' ὀφθαλμῶν tema se je razgrnila črez oči, νόσος κέχυται bolezen se je razširila po celem telesu. 2. sem nasut (nakopičen), ležim (zbiram se) v trumah, stekam se (o ljudeh); κέχυντο ἀθρόοι ležali so drug na drugem (v kupih), ἀμφί τινι zbiram se okrog koga, objemam ga ἀμφ' αὐτῷ χυμένη.
Dostopnost
Dostopnost