vêjevke vêjevk ž nav. mn. sklepljena tračna metrska čipka, sklekljana v širokem risu iz grobega sukanca s stiliziranimi rastlinskimi oblikami, ki jih povezuje zlasti mreža iz kitic, pogosto kot obroba bogoslužnih oblačil, oltarnih prtov S: hrváška čípka, ta drôbne Vejevke bomo najpogosteje prepoznali v starih oltarnih prtih ali mašnih srajcah, imenovanih albe. Lučka, 97. 



Vir: Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Stanonik - Ljudmila Bokal

Komentiraj slovarski sestavek