zíbka -e ž nar.
1. zelo veliko leseno koritce, kamor se namesti klekljarska blazina tako, da del gleda iz njega, in rabi za shranjevanje bucik, kvačke, škarij S: nar. zájbka Prim.: jêrbas, korítce, košára Če pa je bilo koritce posebno veliko, so mu rekli zibka ali zajbka. Lučka, 86.
2. nav. mn. čipka, sklekljana v tehniki širokega risa, pri kateri se ponavlja stiliziranim zibkam podobna oblika /…/ so čipke dobile zelo slikovita imena: rogljički, križčevke, pogačke, srčkovke, gobice, zibke, bunke, cvetke, potonike, krizanteme, tulpe. Lučka, 98.
Dostopnost
Dostopnost