genétska kóda -e -e ž tudi genetski kod -ega -a; genetska osnova organizma, sestavljena iz 61 trinukleotidov v DNA in pri nekaterih virusih v RNA, oziroma v mRNA. Določajo sintezo 20 aminokislin in treh kodonov, ki ustavijo sintezo beljakovin. Večino aminokislin določata dva ali več kodonov, kar imenujemo degeneracijo koda.