tetraciklíni -ov m skupina naravnih in polsintetičnih bakteriostatičnih antibiotikov s širokim spektrom delovanja. Vsem je skupen osnovni kemični skelet, sestavljen iz štirih šest-členskih obročev. So zaviralci sinteze beljakovin, ker se vežejo na podenoto ribosoma 30S in tako inhibirajo vezavo aminoacil-tRNK na vezalno (akceptorsko) mesto. Npr. klortetraciklin, doksiciklin.