transformácija -e ž pretvorba, preobrazba
Razložene stalne zveze:
bakterijska transformacija način genetskega prenosa, pri katerem fragment DNK ene bakterijske celice (dajalec) penetrira v drugo celico (prejemnik), kjer se integrira v kromosom. Najprej je Griffith opazoval tipsko transformacijo pnevmokokov, tj. preobrazbo enega pnevmokoknega tipa v drugi tip. Kasneje se je posrečilo transformirati pnevmokoke in nekatere druge bakterije, npr. hemofilus influence, salmonele in najserije, tudi glede na druge dedne lastnosti;
transformacija celic preobrazba normalnih celic v kulturi celic, ki imajo nekaj ali vse lastnosti, ki so tipične za tumorske celice. Celice se lahko transformirajo samoodsebno, lahko pa povzročijo transformacijo tudi nekateri virusi in sicer tako virusi z DNK (npr. SV40) kot virusi RNK (npr. virus Rousovega sarkoma);
transformacija limfocitov morfološke in druge spremembe pri limfocitnih B in T, ki jih povzročajo antigeni, za katere imajo specifične receptorje. Limfociti B se preobrazijo najprej v pirinofilne blastne celice, nato pa v plazmatke (efektorske celice), ki izdelujejo protitelesa, ali pa v spominske celice, ki so nosilke pospešenega sekundarnega imunskega odziva. Specifično reaktivne limfocite T preobrazi antigen v blastne celice, ki se razmnožujejo, nato pa pretvorijo v spominske celice, ki se pri naslednjem stiku z antigenom razmnožujejo in tako povečajo klon specifično reaktivnih celic ali pa izdelujejo limfokine, ki so nosilci celične imunosti. Celice, ki izdelujejo limfokine, so efektorske celice.;
transformacija snovi preobrazba določene snovi v drugo snov, ki jo želimo pridobiti. Za takšno transormacijo uporabljamo mikrobe.
Dostopnost
Dostopnost