Treponéma [treponéma] sl. treponema; rod tankih, vijačno zvitih paličastih bakterij z ozkimi enakomernimi ali neenakomernimi zavoji. Celice imajo eno ali več aksialnih fibril, ki so pritrjene na obeh koncih protoplazmatskega cilindra. So gibljive in po Gramu negativne. Treponeme se dobro obarvajo z metodo impregnacije s srebrom. Po Giemsi se večina vrst slabo obarva. Najbolje jih opazujemo v temnem polju ali s fazno kontrastnim mikroskopom. Nekatere je mogoče kultivirati in vitro. So striktno anaerobne. Pri človeku najdemo treponeme kot povzročitelje bolezni in kot komenzale. Patogene treponeme vdirajo v telo predvsem skozi sluznico spolovil, od tu pa v kri in organe. Tipska vrsta je T. pállidum. T. pállidum subspécies pállidum in T. pállidum subspécies endémicum povzročata sifilis (lues). T. pállidum subspécies perténue povzroča tropsko bolezen frambezijo, T. caráteum pa bolezen pinto ali karate. V zdravi in bolni ustni votlini nahajamo vrste: T. macrodéntium, T. dentícola, T. orále, T. scolio-déntium in T. vincéntii. T. paralúiscunículi povzroča zajčji sifilis. T. hyodysentériae povzroča krvavo grižo pri prašičih. Živali se okužijo po oralni poti. T. bryántii najdemo v vampu (rumenu).
Dostopnost
Dostopnost