Saccharomy'ces [saharomíces] sl. saharomiceta; rod kvasovk iz družne Sáccharomycetáceae z oblastimi, elipsoidnimi ali valjastimi celicami. Nespolno se razmnožuje z multilateralnim brstenjem. Nekatere vrste delajo psevdomicelij, nikoli pa pravih hif. Vegetativne celice so pretežno diploidne (ali poliploidne), pretežno haploidne vrste so zdaj uvrščene v rodova Zygosaccharomyces in Toruláspora. Askus se razvije neposredno iz diploidne vegetativne celice. Askospore so okroglaste, gladke, običajno 1-4 v askusu. Vrste lahko fermentirajo en ali več sladkorjev in lahko uporabljajo tudi respiratorni metabolizem na različnih substratih. NO-3 ne asimilirajo. Danes je priznanih 10 vrst. Tipska vrsta je S. cerevísiae, v katero sodi mnogo različic, ki so jih prej imeli za samostojne vrste, npr. S. carlsbergénsis, S. elipsoídeus, S. uvárum itd. Vsi sevi fermentirajo glukozo, nekateri galaktozo, saharozo in maltozo, nikoli pa laktoze. V navzočnosti kisika sevi lahko metabolizirajo glicerol, etanol in laktat. Izolirali so jih iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sadja, tal, človeške kože itd. Selekcionirani sevi S. cerevísiae se široko uporabljajo za proizvodnjo alkoholnih pijač in fermentirane hrane, npr. vina, piva, kruha, kefirja itd. Uporabljajo se tudi kot modelni organizmi za genetske in molekularno-biološke raziskave.
Dostopnost
Dostopnost