Salmonélla [salmonéla] sl. salmonela; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih, paličastih, večinoma peritrihnih, antigensko heterogenih, po Gramu negativnih bakterij, ki navadno ne fermentirajo laktoze in ne izdelujejo indola. Citrat navadno izkoriščajo kot edini vir ogljika. Rod uvrščamo v družino Enterobacteriáceae. Salmonele povzročajo dve skupini bolezni in sicer tifusno skupino, pri kateri gre za splošno infekcijo s septikemijo, in v drugo skupino, pri kateri gre navadno za enteritis. V rodu je nad 2500 različnih serovarov. Tipska species je S. chóleraesúis, ki povzroča paratifus C. pri prašičih, redko pri človeku. S. typhi je povzročitelj trebušnega tifusa pri človeku. S. paratyphi A povzroča paratifus A pri človeku, S. schottmúelleri (S. paratyphi B) povzroča paratifus B pri človeku, S. hirschféldii (S. paratyphi C) povzroča pri človeku paratifus C ali pa gastroenteritis. S. enterítidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinátidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinárum-pullórum povzroča belo grižo pri piščancih in tifus pri kokoših. S. heídelberg povzroča salmonelozo pri živalih in pri ljudeh. S. typhimúrium povzroča tifus pri miših in salmonelozo (navadno akutni gastroenteritis) pri človeku. Salmonele delimo po biokemičnih lastnostih v 5 podrodov, ki pa bolj ustrezajo vrstam in podvrstam pri drugih bakterijah. Po antigenski strukturi klasificiramo salmonele v Kauffmann-Whiteovo shemo. Nekatere salmonele so prilagojene na gostitelja. Na človeka so prilagojene S. typhi, S. paratyphi A, S. schottmúelleri, S. hirschféldii in S. séndai. Na ovce je prilagojena S. abortusóvis, na svinje S. typhisúis in na perutnino S. gallinárum-pullórum.
Dostopnost
Dostopnost