sklerócij -a m, nav. mn. mirujoče oblike pri glivah, sestavljene iz gosto prepletenih hif, zaokrožene, ploščate ali podolgovate. Sklerociji omogočijo glivam preživeti v neugodnih razmerah. Za nekatere vrste gliv so značilni, npr. za glivo Cláviceps purpúrea, kjer jih imenujemo ržene rožičke.