spóra -e ž, nav. mn.
1. bakt.a) rezistentne oblike, ki nastajajo kot ti. endospore v vegetativnih celicah v procesu sporulacije pri sporogenih bakterijah (rodovi Bacíllus, Clostrídium, Desulphotomáculum in Sporosárcina). Ležijo v celici centralno, ekscentrično, subterminalno ali terminalno. Ko spora dozori, bakterijska celica avtolitično razpade. Spore so zelo odporne proti neugodnim vplivom okolja in lahko preživijo zelo dolgo. V ugodnih okoliščinah vzklije iz spore izvirna, ti. vegetativna oblika bakterije. Ker se razvije ena sama spora iz ene bakterijske celice, spora ni razmnoževalna oblika. b) spore pri aktinomicetah, ki nastajajo na miceliju. Te spore niso bistveno odpornejše od vegetativne oblike in so razmnoževalne oblike.
2. mikol. razmnoževalna celica, ki nastane pri nespolnem ali spolnem razmnoževalnem procesu:
Razložene stalne zveze:
aplanospora negibljiva spora;
artrospora spora, ki nastane s fragmentacijo hife;
askospora spolna spora askomicetnih gliv, ki nastane endogeno v asku, običajno po 8 askospor v enem asku;
azigospora partenogenetsko nastala spora, podobna zigospori pri nekaterih zigomicetnih glivah;
balistospora spora, ki se izstreli iz materinske celice;
bazidiospora spolna spora bazidiomicetnih gliv, ki nastane eksogeno na bazidiju, običajno po 4 bazidiospore na enem bazidiju;
blastospora spora, ki nastane z brstenjem; ;
endospora spora, ki nastane v sporangiju;
eksospora spora, ki nastane na sporogeni glivni celici;
klamidospora tudi gema; nespolna spora z dvojnim ovojem, ki nastane terminalno ali interkalarno;;
konidiospora ali konidij; eksospora, ki nastane na značilnem nosilcu konidioforu, običajno v velikem številu. Pri nekaterih glivah glede na velikost razločujemo makrokonidije, ki so eno- ali večprekatni, čolničasti ali srpasti, in mikrokonidije, ki so manjši, hruškasti do jajčasti;
anemospore majhne, enocelične spore;
didimospore dvocelične spore;
diktiospore mnogocelične spore;
fragmospore septirane spore;
helikospore upognjene ali spiralno zavite spore;
skolekospore nitaste spore;
stavrospore spore, ki imajo izrastke;
meiospora spolna spora, ki nastane pri meiotski delitvi in je haploidna;
mitospora nespolna, vegetativna spora, ki nastane po mitotski delitvi;
oidiospora ali oidij; talospora s tanko steno, ki nastane z razpadom hife;
oospora mirujoča spora z debelo celično steno, ki nastane po oploditvi pri oomicetnih glivah;
sporangiospora endospora, ki nastane v sporangiju;
talospora spora, ki nastane iz dela obstoječega talusa. Talospore so artrospore, blastospore, klamidiospore, oidiospore;
zigospora mirujoča spora z debelo steno, ki nastane po spojitvi gametangijev pri zigomicetnih glivah;
zoospora ali planospora gibljiva spora z bički pri nekaterih nižjih glivah
Dostopnost
Dostopnost