Streptocóccus [streptokókus] sl. streptokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, kemoorganotrofnih, fakultativnih ali anaerobnih, navadno negibljivih oblastih bakterij, ki se nizajo v verižice. Streptokoki so brez katalaze in oksidaze. Pri presnovi ogljikovih hidratov nastaja kot poglavitni izdelek mlečna kislina. Večino streptokokov lahko uvrstimo glede na polisaharide v celični steni z Lancefieldino metodo precipitacije v serološke skupine od A - P. Nekatere vrste streptokokov so komenzalne, naseljujejo kožo in sluznice prebavil, dihal in sečil človeka in živali. Druge vrste so patogene, izločajo razne toksine, npr. streptolizine, pirogeni toksin in eritrogeni toksin. Nekatere vrste so saprofiti in jih najdemo v naravi, zlasti v mleku. Nekaj vrst je pomembnih pri pripravi mlečnih izdelkov. Tipska vrsta je S. pyógenes, ki je beta hemolitičen in od vseh streptokoknih vrst najbolj patogen. Povzroča angino, šen, škrlatinko, poporodno mrzlico, revmatično vročico in mnoge druge okužbe. Po Lancefieldini klasifikaciji spada v skupino A. S. agaláctiae (skupina B po Lancefieldovi) povzroča okužbe pri novorojenčkih in bovini mastitis. Subakutni bakterijski endokarditis povzročajo viridans streptokoki (S. mítis, S. sánguinis), S. salivárius in S. faecális. S. láctis in S. crémoris najdemo v mlečnih izdelkih. S. pneumóniae (prej Diplocóccus pneumóniae) je povzročitelj lobarne pnevmonije.
Dostopnost
Dostopnost