respirácija -e ž dihanje. Energetski metabolizem, pri katerem poteka oksidacija energetskega substrata (donorja elektronov) z zunanjim končnim prevzemnikom elektronov. Tok elektronov po prenašalcih v dihalni verigi od substrata do končnega prevzemnika vzpostavlja elektrokemijski potencial, ki se izrablja za sintezo ATP. Udeležba zunanjega prevzemnika elektronov omogoča nato oksidacijo substrata in znatno večji izkoristek energije v primerjavi s fermentativno presnovo enakega substrata. Končni prevzemnik elektronov je v aerobnih razmerah kisik, v odsotnosti ali ob znižanem tlaku kisika pa so prevzemniki elektronov druge anorganske snovi, npr, nitrat, sulfat, CO2, feri ion in tudi organske snovi, npr. fumarat; → tudi sulfatna respiracija.
Dostopnost
Dostopnost