Rickéttsia [rikécija] sl. rikecija; rod po Gramu negativnih, pleomorfnih bakterij, ki se pojavljajo kot kratke paličke, kot koki in včasih kot filamenti, posamezno, v parih in kratkih verižicah. Bakterije tega roda ne gredo skozi bakteriološke filtre. Po Giemsi se obarvajo modro. Ne delajo trosov, nimajo bičkov niti ovojnice. Večina vrst raste v citoplazmi, nekatere pa parazitirajo v jedru celic vretenčarjev in členonožcev. Gojimo jih v rumenjakovi vrečki kokošjega ploda in v celičnih kulturah. Razmnožujejo se s prečno delitvijo. Tipska vrsta je R. prowazékii, ki je povzročiteljica epidemične pegavice. Rezervoar te rikecije je človek, prenašajo pa jo bele in naglavne uši. R. typhi (R. mooseri) povzroča murino ali endemično pegavico. To rikecijo prenaša na človeka podganja bolha, včasih tudi podganja uš in morda tudi človeška uš. R. rickéttsii povzroča pegavico Skalnega pogorja (Rocky Mountain spotted fever). To rikecijo prenašajo z glodavcev na človeka razni klopi, zlasti Dermacéntor andersóni. R. sibírica je podobna rikeciji R. rickéttsii. Na človeka jo prenašajo z glodavcev klopi roda Dermacéntor. R. conórii je tudi sorodna z rikecijo R. rickéttsii in povzroča "fievre boutoneuse" ali marsejsko mrzlico. Na človeka jo prenašajo z glodavcev in psov razni klopi, zlasti Rhipicéphalus sanguíneus. R. ákari je povzročiteljica rikecijskih osepnic. Na človeka jo prenaša z glodavcev pršica Allodermanyssus sanguíneus. R. tsutsugamúshi (R. orientális) je povzročiteljica rikecioze cucugamuši. Na človeka prenaša to rikecijo z glodavcev Leptotrombídium akamúshi (Thrombícula akamúshi) in druge pršice.
Dostopnost
Dostopnost