vlekkeloos prid.

1. brezhiben, popoln; neoporečen
Na twee jaar sprak ze vlekkeloos Engels. Po dveh letih je govorila brezhibno angleško.


2. čist, brezmadežen
vlekkeloos wit papier čist bel papir



Vir: Nizozemsko-slovenski slovar - Anita Srebnik

Komentiraj slovarski sestavek