weg2 prid.
1. neobstoječ; minul
○ Toen we aankwamen, was hij al weg. Ko smo prispeli, ga že ni bilo več.
○ Mijn sleutels zijn weg. Mojih ključev ni več.
2. nor (na); zaljubljen, zatrapan
○ Hij is helemaal weg van haar. Čisto nor je nanjo.
Idiomi:
○ Ze heeft veel weg van haar moeder. Zelo je podobna svoji mami.