abc tudi abecé [prva oblikaabecéinabəcə̀m neskl. (ẹ̑; ə̏) 

  1. 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
  2. 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek