• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

adágio [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio

adágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek