àjd ájda m, im. mn. ájdi in ájdje (ȁ ástar. 

  1. 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan
  2. 2. redko velikan: bil je ajd po rasti in moči
    ♦ 
    etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek