• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

allégro [ale-] prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja hitro: igrati allegro

allégro -a m stavek ali skladba v tem tempu: igriva lahkotnost v allegru



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek