• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

àmpak prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi 

  1. 1. izraža veliko mero: ampak smo imeli srečo! / iron. ampak si pameten!
  2. 2. izraža začudenje, nevoljo: ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne!



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek