• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

atamán -a m (ȃ) 

  1. 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom
  2. 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek