átrij -a (á) 

  1. 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve
  2. 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem
    ♦ 
    anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek