• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bajálec -lca [u̯c] m (ȃ) 

  1. 1. knjiž. ljudski pripovedovalec: slovel je kot pesnik in bajalec
  2. 2. redko, po ljudskem verovanju kdor čara; čarovnik: v čarih izveden bajalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek