• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bakrénec -nca m (ẹ̄) 

  1. 1. metal. spojina bakrovega in železovega sulfida kot vmesni proizvod pri pridobivanju bakra: prepihavati bakrenec
    ♦     min. rdeči bakrenec rudnina kubični bakrov oksid; kuprit
  2. 2. star. bakren kovanec: bakrenci in zlatniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek