• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bánčnik -a m (ȃ) 

  1. 1. vodilni bančni uslužbenec: konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik strokovnjak za bančništvo
  2. 2. v kapitalistični ekonomiki bankir: pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek