bánda -e ž (ȃ) 

  1. 1. slabš. skupina razbojnikov, tolpa: roparska banda / fašistične bande // pog. druščina, družba: popiva s svojo bando
  2. 2. ed., pog., ekspr. ničvredni ljudje, sodrga: naši sosedje so sama banda
  3. 3. star. godba: banda je zaigrala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek