bandêro -a (é) cerkvena zastava na prečnem drogu z verskimi simboli: bandera vihrajo; fantje so nosili rdeče farno bandero; procesija z banderi // star. zastava: bandero tolminskega grofa
● 
ekspr. ta razred nosi bandero v enojkah ima največ enojk med vsemi razredi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek