• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bávtara -e ž (á) 

  1. 1. manjša, preprosta loputna vrata: odpreti bavtaro nad svinjskim koritom; strešna bavtara
  2. 2. kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja: zapeti bavtaro; hlače na bavtaro



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek