bêbec tudi bébec -bca (é; ẹ̄) 

  1. 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva
  2. 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec!
    ● 
    ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek