• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bêdast -a -o prid. (é) ekspr. 

  1. 1. omejen, nespameten, neumen: ti si bedast; ne delaj se bedastega; bedaste čenče
  2. 2. zoprn, neprijeten: da je le ta bedasti dan za menoj; bedasto vreme

bêdasto prisl.: ne bulji tako bedasto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek