bedéti -ím tudi bdéti -ím [prva oblikabəd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í)
1. biti buden, ant. spati:bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ●ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res
2. knjiž. posvečati čemu vso skrb:starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev
bedé tudi bdé:bede ležati
bedèč tudi bdèč -éča -e:bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi