• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

béj -a m (ẹ̑) 

  1. 1. zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik; beg: turški beji
  2. 2. nekdaj vladar Tunisa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek