• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bélec -lca [za žival tudiu̯c] m (ẹ̑) 

  1. 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
  2. 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec
  3. 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek