belíca -e ž (írabi se samostojno ali kot prilastek 

  1. 1. belkasta žival: kokoš belica
  2. 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
  3. 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
    ♦ 
    agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek