• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

belílo -a s (í) 

  1. 1. belo barvilo: prekriti z belilom
    ♦     kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo
  2. 2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek