• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

bélkast -a -o [lkinu̯k] prid. (ẹ̑) ki ni popolnoma bel: steber belkastega dima; belkasti lasje; belkast oblak; plašč belkaste barve

bélkasto prisl.: belkasto rumena ali belkastorumena slonovina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek